• guy
    Gelorevoice

Hripavost

72 % Slovencev1 je hripavih enkrat do dvakrat na leto. Ste med njimi tudi vi?

Po raziskavi, v kateri je sodelovalo 1.378 anketirancev, kar 72 % Slovencev vsako leto prizadene hripavost ali izguba glasu. Hripavost je pogosta v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih, kjer je najpogostejša med 8. in 14. letom starosti. Hripavost je sicer nekoliko pogostejša pri ženskah (60 %).

Hripavost je posledica težav z glasilkami. Nastane lahko zaradi sprememb na glasilkah, kot so polipi, oteklina ali vnetje. Povzročijo jih lahko okužbe zgornjih dihal, alergije, dihanje onesnaženega zraka, kislinski refluks, rak na grlu, kronični kašelj ter kajenje ali pitje.

Hripavost pa lahko povzroči tudi prekomerna uporaba ali zloraba glasu (kričanje, petje, nenehna uporaba glasu na delovnem mestu). Pevci, igralci, pedagoški delavci, agenti v klicnih centrih, govorci, napovedovalci, prodajni predstavniki, učitelji in inštruktorji plesa ali aerobike se zaradi narave svojega dela pogosto srečujejo s hripavostjo.

Raziskava Medis, julij 2014, 1378 anketirancev

Hripavost
Boleče grlo

Boleče grlo

Boleče grlo spremljajo hripavost, motnje požiranja in dražeč kašelj. Zaradi otečenih glasilk je dihanje oteženo. Če pa boleče grlo spremljajo še pekoč občutek ob požiranju, izcedek iz nosu in povečane bezgavke, govorimo o vnetem žrelu. Grlo je namreč del dihal in se v njem nahajata glasilki, medtem ko je žrelo del prebavne cevi, ki sega od mandljev, mimo grla, do požiralnika.

Vneto žrelo nastane kot posledica mehanskega, kemičnega in toplotnega draženja žrelne sluznice in se pojavlja predvsem ob prehladih in okužbah. Za vnetje grla je po drugi strani značilen lajajoč kašelj, ki se značilno pojavi ponoči in se po nekaj dnevih pretvori v moker, produktiven kašelj.

Vnetje grla ali žrela in s tem povezane bolečine se pojavljajo pri ljudeh vseh starosti v vseh letnih časih. Najpogosteje pa nad bolečinami v grlu in žrelu vendarle tožijo otroci, kadilci, osebe z alergijami in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Vzroki za boleče grlo so lahko virusne ali bakterijske okužbe ter okoljski dejavniki, kot so različne alergije, suh zrak, kajenje in prekomerna uporaba glasu.

Suh kašelj

Suh kašelj proizvaja malo ali nič sluzi, pravimo mu tudi neproduktiven kašelj. Telo s kašljanjem poskuša (neuspešno) pregnati vzrok draženja v dihalih. Izraz suh kašelj je zato tesno povezan z izrazom dražeč kašelj in pogosto pomenita eno in isto.

Suh kašelj je najpogosteje posledica virusne okužbe ali okoljskih dejavnikov (npr. cigaretnega dima, suhega zraka), ki dražijo grlo in žrelo. Drugi vzroki za suh kašelj so lahko tudi stranski učinki določenih zdravil, psihološko stanje in stres.

Kakšni so simptomi suhega kašlja? Značilna sta draženje v dihalnih poteh in nenaden nastop kašlja, pri katerem ni prisotne sluzi. Suh kašelj pogosto tudi moti spanje, kar je izredno neprijetno in povzroča še dodatne težave, povezane z utrujenostjo.

Ob novonastalem kašlju se priporoča samozdravljenje s pripravki, ki pomirjajo dražeč kašelj. Odlična izbira so pastile, ki s počasnim sproščanjem čim dlje vlažijo sluznico vašega grla in olajšajo oz. odpravijo draženje. Če kašelj traja več kot 8 tednov, pa se le odpravite do zdravnika.

Suh kašelj

Izboljšanje simptomov že po 1 dnevu

Učinkovitost pastil s hialuronsko kislino je bila dokazana v opazovalni multicentrični prospektivni raziskavi v lekarnah, kjer so 3 dni zapored spremljali 278 bolnikov, ki so s pomočjo vprašalnika ocenjevali jakost občutenih simptomov. Rezultati raziskave so pokazali do 60-odstotno izboljšanje značilnih simptomov pri bolnikih z boleznimi zgornjih dihal (kašelj, bolečine v grlu, vzdraženo grlo, skelenje v grlu, suho grlo in težave pri požiranju).2

Ocena intenzivnosti simptomov od 0–10

Suho grlo

  • 1. dan: 5,4
  • 2. dan: 3,8 (-30 %)
  • 3. dan: 2,6 (-52 %)

Boleče grlo

  • 1. dan: 3,6
  • 2. dan: 2,7 (-25 %)
  • 3. dan: 1,8 (-50 %)

Suh kašelj

  • 1. dan: 3,3
  • 2. dan: 2,4 (-27 %)
  • 3. dan: 1,4 (-58 %)

2 HNO Heft 12, december 2009, avtorica dr. Beate Grübler